zupnija
… da je skozi kraj Mislinja že v antiki vodila rimska cesta Celeja – Colatio – Virunum.
… da se Slovenj Gradec prvič omenja l. 1165. Slovenjgraško je bilo takrat pokrajina – posebna provinca – ki je niso imeli za sestavni del katerekoli sosednje dežele. Slovenjgraška provinca je obsegala ozemlje med Dravo in Vitanjem ter Pohorjem in nekdanjo koroško deželno mejo. Slovenjgraška pokrajina je tudi pozneje obdržala poseben položaj in šele v začetku 15. stoletja se začne šteti k Štajerski in ne več k Koroški, ko so jo Habsburžani podeljevali v zakup štajerskim fevdalcem.
… da se leta 1318 prvič omenjata kraja Dovže in Turiška vas.
… da je l. 1436 mesto Slovenj Gradec dobilo veliko skladišče za salzburško sol, kajti do sem ni smela sol z morske strani. Meja trgovanja z morsko soljo je potekala pri Turjaku.
….da so Turki prvič opustošili po Mislinjski dolini v letu 1473 in drugič leta 1476, kar je zabeležil starotrški župnik Martin Scharfwind. Leta 1476 je glavnina turške vojske bila pri Ravnah na Koroškem, del pa se je pred 16. oktobrom napotil v Mislinjsko dolino ter šel mimo Slovenj Gradca ob deveti ali deseti uri. Del vojske, ki je prišel v dolino, je odšel naprej in še istega dne prišel do Konjic, del pa se je razdelil na več skupin, ki so ropale v Žabji vasi na Avstrijskem Koroškem in pri Pamečah. Na dan sv. Gala (16. oktobra) je prišla v dolino tudi glavnina vojske, ki se je v več oddelkih pomikala mimo Starega trga, kar je trajalo od ranih jutranjih ur do večera. Turki so vodili s seboj ljudi in tovorili naropano blago. Končno so se zbrali na enem kraju in prenočevali pri Šentilju, nato pa so zarana odšli proti Celju. Cerkev sv. Egidija so tedaj skupaj z župniščem požgali do tal. Enako se je zgodilo s cerkvijo sv. Lenarta v Stražah, sv. Ahacija pri Šentilju pod Turjakom, sv. Ulrika v Podgorju. Sv. Lovrenca in sv. Tomaža v Tomaški vasi. Turki so tudi opustošili večino župnijske posesti in požigali kmetije.
Po dolini so Turki pustošili tudi 1478, 1480, 1483, konec 15. st. v letih 1494 in zadnjič so požigali in uničevali leta 1532.
… da se je za čas okoli leta 1500 ohranil urbar za slovengraško gospostvo (urad). V urbarju so zapisane podložne družine – med drugimi iz šentiljske župe 44 družin. Po urbarju iz l. 1576 je podložna družina morala opraviti letno dva dneva vozne – vprežne in dva dneva ročne tlake, za obnavljanje gradu je bila tlaka neomejena. Tlako so napovedali dva ali tri dni vnaprej, z delom so začeli ob 7. uri zjutraj, tlačani so dobili kosilo – kos kruha in sira.
…da je srednjeveška podružna cerkev sv. Jerneja pri Turjaku (prvič omenjena 1542) propadla po jožefinskih reformah leta 1782.
… da je l. 1573 zemljiški gospod Slovenjgraškega gospostva dobival mitnino na Turjaku pri Šentilju, ki so jo plačevali tujci.
… da je sodni in davčni okraj Slovenj Gradec iz leta 1850 imel 14 občin in sosesk: Golavabuka, Legen, Mislinja, Pameče, Podgorje, Razbor, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg, Šentilj pod Turjakom, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž, Šentvid nad Valdekom in Vrhe.
… da se je župnijska kronika v nemški gotici začela pisati leta 1861 leta.
… da je v drugi polovici 18. stoletja postal lastnik mislinjske železarne Žiga Zois, znani mecen slovenskega preporoda. Ime Cojzarica še danes spominja na Zoisovo pridobivanje rude na Pohorju.
…da je do konca druge svetovne vojne delovala hranilnica v Šentilju, ustanovljena leta 1900. Leta 1909 se je preimenovala v Hranilnico in posojilnico za slovenjegraški okraj Šentilj pod Turjakom.
… da je julija 1955 mariborskli škof dr. Držečnik v Št. Ilju birmal 386 otrok.
… da je ozkotirna gozdna železnica v Mislinjski jarek, dolga 9,4 km, bila evropska senzacija. Zadnji tovor je prepeljala 1957 leta, ko jo je nadomestila cesta.
… da je bila leta 1968 v Rimu ustanovljena skupnost sv. Egidija, ki je laično gibanje in se posveča evangelizaciji in dobrodelnosti.
… da je gotski zvon v podružni cerkvi sv. Lenarta v Mislinji iz podružne cerkve sv. Urha v Dovžah.
… da vode iz strehe podružne cerkve sv. Lenarta tečejo ene v reko Mislinjo, druge v reko Savinjo.
… da je naselje Mislinja veliko 43,032 km2 in je v Sloveniji kot največje naselje po površini na 16. mestu. To je v samem vrhu med vsemi naselji v Sloveniji.