zupnija

Podružna cerkev sv. Urha v Dovžah

urh
 
V listinah se Dovže omenjajo leta 1328, 1375 in dem Michelen Dolsach, 1397 Dolsach in dem Greztal, 1450 Doltschach in dem Greztal bey s. Gilgen. V letu 1954 je dr. Marijan Zadnikar pri cerkvi sv. Urha v Dovžah na južni zunanji strani opazil tri zazidana okna, ki jih je dal odpreti. Ta okna dokazujejo, da je srednji del cerkvene ladje ostanek poznoromanske cerkve iz časa okrog leta 1300.
 

Naselju Dovže starejši pravijo tudi pri Sv. Urhu. V neposredni bližini cerkvice je nekoč tekla rimska cesta, ki je šla prek Vitanja na Lošperk v Mislinjo in skozi Slovenjgraško kotlino. Na dovžanskem polju je bil leta 1932 najden fragment rimskega kamna z napisom.

 

ahacPodružna cerkev sv. Ahaca v Okarju

Cerkev sv. Ahaca se prvič omenja 1476 leta, ko so jo komaj zgrajeno požgali Turki.

Gotska podružna cerkev sv. Ahaca v zaselku Vovkarje ima tristrano skenjen prezbiterij in nižjo pravokotno ladjo, nad katero je značilen koroški strešni stolpič šesterokotnega tlorisa. Prezbiterij pokriva zvezdasto mrežasti obok brez sklepnikov na geometričnih konzolah. Na stenah prezbiterija so figuralne slikarije iz 16. st. obok pa so ornamentalno poslikali v zač. 17. st. Poslikani leseni strop iz ok. 1730 v ladji je razdeljen na pravokotne kasete z rastlinsko ornamentiko na beli podlagi, sredi njih so vstavljena manjša polja z upodobitvami trpečega Kristusa in angelov z orodji mučeništva.
Glavni oltar je izdelal podobar Ivan Cesar l. 1905. Stranska oltarja iz 1652 in 1653, v cerkvi je zvon iz 1478 l. Več kipov je iz ok. L. 1478.Na južni steni ladje je freska sv. Krištofa pod katero so sledovi starejše slikarije. Cerkev je dobro ohranjen primerek kvalitetne poznogotske arhitekture.

Podružna cerkev sv. Lenarta v Mislinji

lenartMislinja je skupno ime za večje naselje. Vaško jedro ali okolica cerkve sv. Lenarta se imenuje Šentlenart. Nad tem naseljem se dviga grič Turjak. Vrh griča so še vidni ostanki nekdanjega gradu. Naselje je imenovano po reki Mislinji, v pisnih virih prvič omenjena leta 1404. Tu so bili slovenski tlačani podložni slovenjegraškim gospodom.

Po virih iz iz zač. 12. st. so bili lastniki posesti v okolici Mislinje oglejski patriarhi, Spanheimi in habsburžani. Z njimio v zvezi je prva omemba kraja 1335 (Misling). Od 12. st. do 1848 je bila Mislinja del slovenjegraškega gospostva nato je prišla pod slovenjgraški okraj.

Podružna cerkev sv. Lenarta se prvič omenja leta 1476, ko so jo požgali Turki. Ponovno je bila sezidana 1652, pozneje so ji prizidali zvonik pred fasado in sredi 18. st. stransko kapelo. Banjasto obokano notranjščino doplnjuje poznobaročna oprema: veliki in stranska oltarja, dela Janeza Jurija Mersija iz ok. 1770 ter križev pot. Gotski zvon je iz Dovž, svetnik na Št. Lenarškem zvonu je Ulricus. 

Cerkve stoji vrh mislinjskega klanca (600m), ki spaja Pohorje s Karavankami ter s tem na razvodju med dravskim in savskim porečjem. Vode, ki se stekajo z njene strehe tečejo v enem delu v Mislinjo, ki se izliva v Dravo in pozneje v Črno morje; v drugem delu v Pako, ki se izliva v Savinjo, Savo in naprej v Črno morje.