KONTAKT
ŽUPNIJA
ŠT. ILJ POD TURJAKOM
Šentilj 43
2382 Mislinja

tel: 02/885 72 90
faks: 02/885 72 91

župnik Tine Tajnik
GSM: 041 654 871
MULTIMEDIJA
ŽUPNIJSKI KOLEDAR
OBISK STRANI
mod_vvisit_counterDanes28
mod_vvisit_counterVčeraj302
mod_vvisit_counterTa teden1790
mod_vvisit_counterTa mesec3903
mod_vvisit_counterVsi356085

OKTOBER - MESEC ROŽNEGA VENCA

V oktobru vabimo k molitvi rožnega venca po družinah in pred vsako sv. mašo.

marija_

Rožni venec je katoliška molitev in ima  v molitvi Cerkve posebno mesto. Rožni venec (tudi roženkranc ali molek) je tudi venec jagod na vrvici, ki se uporablja pri molitvi.

Molitev rožnega venca se je razvila kot nadomestilo za molitev 150 psalmov iz Svetega pisma, saj neuki ljudje niso znali brati. Izoblikovala se je ob koncu 16. stoletja in je obsegala 3 dele po 50 Zdravamarij (z nekaj dodatnimi molitvami). Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja, ko je papežJanez Pavel II. dodal še četrti - svetli del.

Vsi štirje deli rožnega venca imajo isto strukturo. Vsak del se začne z molitvijo Verujem sledi Očenaš, tri Zdravamarije s prošnjami (glej spodaj) in Slava Oečetu. V nadaljevanju sledi pet desetk: vsaka desetka se začne z Očenašem, sledi deset Zdravamarij s premišljevanjem ene od skrivnosti (glej spodaj) in nato Slava Očetu. Posamezni del rožnega venca se konča z zaključno molitvijo: "O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja."

MOLITEV ROŽNEGA VENCA

Molitev rožnega venca začnemo tako, da ko se pokrižamo izrečemo:
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Nato izmolimo:
Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

Nato izmolimo:
Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

Nato molimo Zdrava Marija, za besedo Jezus povemo prošnjo (skrivnost), ter nadaljujemo z Sveta Marija.
Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

Nato izmolimo:
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.


1. VESELI DEL (ponedeljek in sobota)rosary_hand

Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:
1. ki nam poživi vero.
2. ki nam utrdi upanje.
3. ki nam vžgi ljubezen.
Slava Očetu.

Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:
1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila.
3. ki si ga Devica rodila.
4. ki si ga Devica v templju darovala.
5. ki si ga Devica v templju našla.

2. SVETLI DEL (četrtek)

Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:
1. ki nam daj duha pokorščine.
2. ki nam daj srečo uboštva.
3. ki nam podeli milost čistosti.
Slava Očetu.

Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:
1. Ki je bil krščen v reki Jordan.
2. Ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež.
3. Ki je oznanjal božje kraljestvo.
4. Ki je na gori razodel svoje veličastvo.
5. Ki je postavil sveto evharistijo.

3. ŽALOSTNI DEL (torek in petek)

Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:
1. ki nam utrdi spomin.
2. ki nam razsvetli pamet.
3. ki nam omeči voljo.
Slava Očetu.

Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:
1. ki je za nas krvavi pot potil.
2. ki je za nas bičan bil.
3. ki je za nas s trnjem kronan bil.
4. ki je za nas težki križ nesel.
5. ki je za nas križan bil.

4. ČASTITLJIVI DEL (sreda in nedelja)

Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:
1. ki nam vodi naše misli.
2. ki nam vodi naše besede.
3. ki nam vodi naša dejanja.
Slava Očetu.

Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:
1. ki je od mrtvih vstal.
2. ki je v nebesa šel.
3. ki je Svetega Duha poslal.
4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

Po vsakem delu lahko dodamo še tri Zdrava Marija s skrivnostjo:
ki se naj usmili vernih duš v vicah.

Po vsaki desetki (Zdrava Marija) za Slava Očetu lahko dodamo še:
O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste , ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

Molitev rožnega venca končamo tako, da se pokrižamo in izrečemo:
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Še nekaj o:

ZGODOVINI ROŽNEGA VENCA 

Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.

Sv. Luis Marie De Monfort se je rodil 31. januarja 1673 in umrl v samostanu Saint Laurent na Sevri 28. aprila 1716. Bil je misijonar v Bretaniji, znan pridigar in velik častilec Marije. Pri njegovem prispevku, besedišču, ki ga je uporabljal, slogu pisanja in ponazoritvah moramo upoštevati čas pisanja. Prispevek, ki je nastal pred tristo leti pa nas še vedno lahko nagovori s svojim preprostim sporočilom: navdušiti za molitev rožnega venca.

O tej stari molitvi rožnega venca je takole razmišljal Ludvik Montfortski :luis_montfort_virgen1

Še preden so rožni venec sestavili kot ga poznamo v današnji obliki, iz Gospodove molitve in angelovega pozdrava Mariji, to je iz molitve Oče naš in Zdrava Marija, je bilo oboje brez dvoma prva molitev in glavna posvetitev vernikov. Uporabljali so jo skozi vsa stoletja, že od časov apostolov in prvih učencev pa do današnjih dni. Tako je leta 1214 Cerkev le potrdila obliko te molitve, kot jo danes poznamo in kakor jo danes molimo. To obliko molitve je sestavil sv. Dominik, kateremu je spregovorila sama Blagoslovljena Devica. Molitev rožnega venca je Marija naučila sv. Dominika, da lahko spreobrnil Albižane (Katare) in druge grešnike. Sv. Dominik se je, ko je videl, da velika grešnost ovira spreobrnjenje Albižanov, umaknil v gozd blizu Toulouza, kjer je neprestano molil tri dni in tri noči. Med tem časom je samo jokal in si nalagal težke pokore, da bi pomiril Gospodovo jezo. To je opravljal s tako gorečnostjo, da je izgubil zavest. Takrat se mu je prikazala naša Gospa, ki so jo spremljali trije angeli in mu je rekla: Dragi Dominik, ali veš katero orožje želi uporabiti Sveta Trojica za preobrazbo sveta? O, moja Gospa, je odgovoril sv. Dominik, ti veš to veliko bolje od mene, ker si bila poleg svojega Sina vedno glavno orodje našega odrešenja. Nato je naša Gospa odgovorila: Želim, da veš, da je bilo vedno glavno orožje te vojne angelovo oznanjenje, ki je vogelni kamen Nove zaveze. Zato, če želiš doseči te ranjene duše in jih pripeljati k Bogu pridigaj o teh angelovih besedah. Tako je vstal, potolažen in ves goreč za spreobrnjenje ljudi v svojem kraju in se je napotil naravnost v katedralo. Pri tem so angeli, ki jih ni nihče videl začeli zvoniti, da bi zbrali ljudi in sv. Dominik je začel oznanjati. Na začetku svoje pridige je nastala strašna nevihta, zemlja se je stresla, sonce je potemnelo, zelo je grmelo in se bliskalo, tako da so se vsi prestrašili. Njihov strah se je še povečal, ko so gledali sliko naše Gospe, ki je izpostavljena in so jo videli, kako je trikrat vzdignila svoje roke proti nebu, da bi priklicala Gospodovo kazen nadnje, če se ne bodo spreobrnili, poboljšali svoja življenja in iskali zaščite svete Božje Matere. Gospodova volja, ki se je po tem čudežu razodela je bila, da bi širili novo pobožnost rožnega venca in ga naredili bolj prepoznavnega. Končno se je po molitvi sv. Dominika nevihta končala in nadaljeval je s pridiganjem. Pomembnost in vrednost rožnega venca je razlagal s tako vnemo in očarljivostjo, da so skoraj vsi ljudje v Toulousu začeli z njegovo molitvijo in se odrekli svojim napačnim verovanjem. Kmalu se je v mestu pokazalo veliko izboljšanje; ljudje so začeli živeti krščansko življenje in so se odrekli svojim preteklim slabim navadam. Navdihnjen s Sv. Duhom in podkrepljen tako od blagoslovljene Device kot od svojega izkustva je sv. Dominik celo svoje življenje posvetil oznanjanju rožnega venca. Oznanjal ga je s svojim zgledom in s pridiganjem po mestih in vaseh, veljakom in preprostim ljudem, pred učenjaki in nepoučenimi, katoličanom in heretikom. Rožni venec, ki ga je molil vsak dan je bila priprava na vsako njegovo pridigo in kratek klepet z našo Gospo takoj po pridigi.

Nekega dne imel pridigo v Pariški cerkvi Notre Dame na god sv. Janeza Evangelista. Bil je v majhni kapeli za glavnim oltarjem in se je, tako kot vedno, z rožnim vencem pripravljal na pridigo. Prikazala se mu je naša Gospa in mu rekla: Dominik, čeprav bi bilo to kar si nameraval povedati zelo dobro, ti jaz prinašam veliko boljšo pridigo. Sv. Dominik je sprejel v svoje roke knjigo, ki jo je ponudila naša Gospa. Pridigo je pazljivo prebral in ko jo je doumel in premeditiral se ji je zahvalil. Ko je prišel čas je šel na prižnico. Čeprav je bil praznik sv. Janeza ni o njem omenil nič drugega kot to, da je bil spoznan za vrednega varuha Nebeške Kraljice. Zbranim teologom in uglednim ljudem, ki so bili vajeni poslušati neobičajne in izobražene razprave je sv. Dominik povedal, da jim ne želi dati učene razprave, modre v očeh sveta, ampak da želi spregovoriti s preprostostjo Sv. Duha in z njegovo močjo. Tako je začel oznanjati rožni venec in razlagati molitev Zdrave Marije besedo za besedo, kot bi to počel skupini otrok in uporabljal je zelo lahke ponazoritve, ki mu jih je dala naša Gospa.

Blaženi Alan, kot pravi Kartagena, je omenil še nekaj drugih priložnosti, ko sta se sv. Dominiku prikazala naš Gospod in naša Gospa. Spodbujala in navdihovala sta ga, da bi bolj in bolj oznanjal rožni venec, ki bi izkoreninil greh in spreobrnil grešnike in heretike. Nekje drugje Kartagena pravi, kaj je bl. Alanu razodela naša Gospa. Povedala mu je, da se je po njenem prikazanju sv. Dominiku prikazal še blaženi Sin in mu rekel: 'Dominik, veselim se, da se ne zanašaš na svojo modrost in da raje kot za prazno slavo delaš z veliko ponižnostjo za rešenje duš.' Veliko duhovnikov bučno pridiga proti najhujšim oblikam greha. Pozabljajo pa, da je potrebno bolni osebi dati pred zdravilom zdravo pamet, da bo zdravilo učinkovalo. Zato naj duhovniki pred vsem drugim poskusijo prižgati ljubezen do molitve v dušah ljudi in še posebno ljubezen do molitve Zdrava Marija. Če bi že samo oni sami začeli moliti to molitev in bi resnično vztrajali, bi jim Bog v svojem usmiljenju ne odtegnil svoje milosti. Torej želim, da širiš molitev rožnega venca. Vse stvari, tudi najsvetejše, so podvržene minljivosti, še posebno takrat, ko so odvisne od človekove svobodne volje. Zato ni čudno, da je Bratovščina svetega rožnega venca obdržala svojo prvotno gorečnost le še dobro stoletje po tistem, ko jo je ustanovil sv. Dominik. Nato je bila kot, da bi jo zakopali in je zatonila v pozabo. Brez dvoma je za to odgovoren tudi spletkarski in ljubosumni hudi duh, da so ljudje zanemarjali rožni venec in tako prekinili dotok Božje milosti, ki se je spuščala na svet.

Tako je Bog leta 1349 kaznoval celotno Evropo z najbolj strašno kugo, ki so jo kdajkoli poznali. Začela se je na vzhodu in se je širila preko Italije, Nemčije, Francije, Poljske in Madžarske in prinašala opustošenje kamor koli je prišla. Še ne eden od stotih ljudi je preživel, da je lahko zgodbo posredoval. Velika mesta, vasi in samostani so bili skoraj popolnoma uničeni med triletno morijo epidemije. Ta Božji bič ni bil edini, kmalu za njim sta prišla še dva druga. Herezija Flagelantov (bičarjev) in tragični razkol leta 1376. Ko so preizkušnje ponehale, zahvaljujoč Božji milosti, je naša Gospa naročila bl. Alanu, da ponovno oživi Bratovščino svetega rožnega venca. Bl. Alan je bil dominikanec iz samostana v Dinanu v Bretaniji (severna Francija op.p.). Bil je priznan teolog in znan pridigar. Ker je Bratovščina izvirala prav iz te province se je spodobilo, da je naša Gospa dala čast dominikancu iz te iste pokrajine, da jo ponovno obudi.

Bl. Alan je začel to veliko delo v letu 1460, ko je bil posebej pozvan od našega Gospoda. Tako opisuje sprejem tega pomembnega sporočila: ko je nekega dne daroval mašo, ga je nagovoril Gospod v sveti hostiji in želel spodbuditi, da bi širil rožni venec. Kako me lahko tako hitro ponovno križaš? Pravi Jezus. Kaj si rekel, Gospod? Je zgrožen vprašal bl. Alan. Ti si me nekoč že križal s svojimi grehi, je odgovoril Jezus, in pripravljen sem biti ponovno križan raje, kot da je moj Oče žaljen s tvojimi grehi. Sedaj me ponovno križaš, ker sam dobro veš, da bi moral širiti rožni venec moje Matere in tega ne počneš. Če bi to počel, bi lahko učil veliko duš prave poti in jih vodil proč od greha. Vendar tega ne počneš in zato si sam nalagaš krivdo njihovih grehov. Zaradi tega strašnega očitka je bl. Alan sklenil neprestano širiti rožni venec. Naša Gospa mu je nekega dne tudi rekla, da mu bo dala vedno več navdihov za širjenje rožnega venca, v svoji mladosti si bil velik grešnik, ampak jaz sem izprosila tvoje spreobrnjenje od svojega Sina. Če bi bilo mogoče bi šla zate tudi skozi vsakršno trpljenje, da bi te rešila, saj so spreobrnjeni grešniki zame sijaj. In isto bi storila, da bi lahko bil vreden širjenja mojega rožnega venca do skrajnih mej sveta. Sv. Dominik se je prav tako prikazal bl. Alanu in mu je povedal za velike uspehe svojega duhovništva: nenehno je širil rožni venec, njegove pridige so bogato rodile in veliko ljudi je bilo spreobrnjenih za časa njegovega poslanstva. Rekel je bl. Alanu: Poglej kako lepe uspehe sem imel s širjenjem rožnega venca. Ti in vsi, ki imate radi našo Gospo morate narediti enako s sveto pobožnostjo rožnega venca lahko pritegnete vse ljudi k resničnemu razumevanju kreposti. Takšna je kratka zgodovina, ki opisuje kako je sv. Dominik ustanovil sveti rožni venec in kako ga je bl. Alan de la Roche ponovno obudil.

Od časa, ko je sv. Dominik ustanovil pobožnost svetega rožnega venca pa do časa, ko ga je bl. Alan de la Roch ponovno obudil v letu 1460, so ga klicali psalter Jezusa in Marije. To je zato, ker ima isto število Zdravih Marij kot je Davidovih psalmov v Svetem pismu. Preprosto in neizobraženo ljudstvo ni znalo moliti s psalmi, zato je bil rožni venec zanje prav tako bogat kot je bila molitev psalmov za druge.

Vse od kar je bl. Alan de la Roch obudil pobožnost je glas ljudstva, ki je Božji glas, dal tej molitvi ime (rosarium op. p.) rožni venec, kar pomeni krona iz rož. S tem so želeli povedati, da vsakič, ko ljudje predano spletajo rožni venec darujejo v roke Jezusa in Marije 153 belih in 16 rdečih vrtnic. Ker so to nebeške rože ne bodo nikoli ovenele ali izgubile svoje lepote.

Naša Gospa je dovolila in potrdila ime rožnega venca. Mnogim ljudem je razodela, da ji ob vsaki molitvi Zdrave Marije dajo prelepo vrtnico in da ji napravi vsak dokončan rožni venec krono iz vrtnic.

Torej dokončan rožni venec je velika krona iz vrtnic in vsak molek iz petih deset je majhna kita cvetja iz rož ali majhna krona iz nebeških vrtnic, ki jo položimo v roke Jezusa in Marije. Ta vrtnica je kraljica rož in rožni venec je vrtnica pobožnosti in to najpomembnejša.

Povzeto iz internetne strani Rosary Creations

rozni_venec

 

Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve. V njej se poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.

 

 
VREME
MISLINJA
E - POŠTA
1000 preostalih znakov

CAPTCHA ImageReload Image


"Klinkite na krogec in prepišite kodo."