Podružna cerkev sv. Urha v Dovžah
Naselju Dovže starejši pravijo tudi pri Sv. Urhu. V neposredni bližini cerkvice je nekoč tekla rimska cesta, ki je šla prek Vitanja na Lošperk v Mislinjo in skozi Slovenjgraško kotlino. Na dovžanskem polju je bil leta 1932 najden fragment rimskega kamna z napisom.
Podružna cerkev sv. Ahaca v Okarju
Cerkev sv. Ahaca se prvič omenja 1476 leta, ko so jo komaj zgrajeno požgali Turki.
Podružna cerkev sv. Lenarta v Mislinji
Mislinja je skupno ime za večje naselje. Vaško jedro ali okolica cerkve sv. Lenarta se imenuje Šentlenart. Nad tem naseljem se dviga grič Turjak. Vrh griča so še vidni ostanki nekdanjega gradu. Naselje je imenovano po reki Mislinji, v pisnih virih prvič omenjena leta 1404. Tu so bili slovenski tlačani podložni slovenjegraškim gospodom.
Po virih iz iz zač. 12. st. so bili lastniki posesti v okolici Mislinje oglejski patriarhi, Spanheimi in habsburžani. Z njimio v zvezi je prva omemba kraja 1335 (Misling). Od 12. st. do 1848 je bila Mislinja del slovenjegraškega gospostva nato je prišla pod slovenjgraški okraj.
Podružna cerkev sv. Lenarta se prvič omenja leta 1476, ko so jo požgali Turki. Ponovno je bila sezidana 1652, pozneje so ji prizidali zvonik pred fasado in sredi 18. st. stransko kapelo. Banjasto obokano notranjščino doplnjuje poznobaročna oprema: veliki in stranska oltarja, dela Janeza Jurija Mersija iz ok. 1770 ter križev pot. Gotski zvon je iz Dovž, svetnik na Št. Lenarškem zvonu je Ulricus.
Cerkve stoji vrh mislinjskega klanca (600m), ki spaja Pohorje s Karavankami ter s tem na razvodju med dravskim in savskim porečjem. Vode, ki se stekajo z njene strehe tečejo v enem delu v Mislinjo, ki se izliva v Dravo in pozneje v Črno morje; v drugem delu v Pako, ki se izliva v Savinjo, Savo in naprej v Črno morje.